Kdaj pride tisti trenutek, ko ljudje začnemo namesto sledenja svojim sanjam, zaradi občutka »varnosti« raje slediti množici, ki si vsak dan bolj laže, da je zadovoljna, globoko v sebi pa kar kliče po tem, da bi nekoč le zbrala pogum in sledila svojim lastnim prepričanjem in željam?

Kdaj pride tisti trenutek, ko si začnemo lagati, da smo srečni in se podzavestno prepričamo, da živimo sanjsko življenje, a v resnici dan za dnem v sebi umiramo in pozabljamo, kako se je počutiti zares »živo«?

Kdaj v resnici pride tisti trenutek, ko občutek spontanosti, ki nam vedno govori kaj je prav, zamenjamo za nenehna vprašanja, ki si jih postavljamo sami sebi, v upanju, da bi le našli izgovor, da ne bomo upali tvegati?

Kdaj pride tisti trenutek, ko še človek, ki je zaprt v zaporu razvije laž v sebi, da se za zapahi počuti bolj svoboden kot zunaj?

Kdaj pride tisti trenutek, ko si rečemo, »dovolj je«, poslušanja okolice in ljudi, ki nam v resnici nikoli niso prisluhnili, saj še sebe niso znali poslušati in so v življenju namesto sledenja svojim sanjam raje poslušali glas »varnosti«, ki jih je na koncu pripeljal na pot praznine…

ŽIVIMO SAMO ENKRAT,  A ČE ZNAMO PRAVILNO, JE TO VEČ KOT DOVOLJ 🙂